APDEJT.si

Argentinska vlada je uradno začela proces za vključitev v program Visa Waiver Združenih držav Amerike, kar bi argentinskim državljanom omogočilo potovanje v ZDA brez vizuma. Napoved je sprožila pričakovanja med potniki, vendar je vstop v program kompleksen, dolgotrajen in podvržen enostranski oceni Washingtona. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, ki se je srečala z argentinskim predsednikom Javierjem Mileiem in drugimi visokimi uradniki, je opozorila, da bi lahko proces trajal najmanj eno leto. Argentinski veleposlanik v ZDA, Alejandro Oxenford, je izrazil zadovoljstvo z začetkom pogovorov, kar odraža odlične vezi med predsednikoma.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da lakote nikoli ne bi smeli uporabljati kot orožja v vojnah, pri čemer je posebej izpostavil konflikte v Gazi in Sudanu. Guterres je dejal, da konflikti širijo lakoto in s tem nestabilnost. Opozorila ZN prihajajo tudi glede zaostrovanja lakote v Afriki in Zahodni Aziji, čeprav je globalno število ljudi, ki trpijo lakoto, v upadu. Ti dve regiji ostajata problematični, kar vzbuja skrb med humanitarnimi organizacijami.

Venezuela se je zahvalila Nikaragvi za čestitke ob uspešno izvedenih občinskih volitvah in posvetovalnem referendumu. Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v imenu predsednika Nicolása Madura izrazil hvaležnost sopredsednikoma Nikaragve, Danielu Ortegi in Rosario Murillo, za njuno podporo. Gil je poudaril, da volitve predstavljajo pomemben korak k utrditvi ljudske volje.

Venezule Delcy Rodríguez je znova pozvala k ustavitvi »atrocitete«, ki jo je zagrešil sionistični režim v Gazi, in kritizirala »globalni sever«, ki je sokriv za ta dejanja. Medtem so izraelske nevladne organizacije, vključno z B’Tselem in Physicians for Human Rights Israel, obsodile ofenzivo v Gazi kot genocid in opozorile na možno razširitev teh politik na Zahodni breg.

Papež Frančišek je izrazil globoko žalost in sožalje ob napadu na župnijo Bienheureuse-Anuarite v Komandi v Demokratični republiki Kongo, v katerem je umrlo približno 40 ljudi. V telegramu, poslanem v njegovem imenu s strani državnega tajnika Pietra Parolina, je papež izrazil sožalje družinam žrtev in prizadeti krščanski skupnosti, hkrati pa zagotovil svojo bližino in molitve.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob svetovnem dnevu hepatitisa pozvala k nujnim in pospešenim prizadevanjem za izkoreninjenje virusnega hepatitisa kot grožnje javnemu zdravju. Organizacija opozarja, da ta bolezen vsako leto povzroči 1,3 milijona smrti, predvsem zaradi ciroze in raka jeter. Ocenjuje se, da je po svetu prizadetih okoli 300 milijonov ljudi z virusnimi hepatitisi B, C ali D.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Ameriška sekretarka za nacionalno varnost Kristi Noem je med obiskom v Argentini izjavila, da bo postopek za odpravo vizumov za argentinske državljane verjetno trajal dlje kot eno leto. Ta izjava je bila podana po srečanju z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kjer so formalno začeli pogovore o vključitvi Argentine v program Visa Waiver. Medtem ko Argentina napreduje pri pogajanjih o vizumski oprostitvi, so se med obiskom Noemove v Argentini pojavile tudi informacije o usklajenosti med Belo hišo in argentinsko vlado, v nasprotju z razmerjem med ZDA in Brazilijo, ki se sooča z morebitnimi 50-odstotnimi carinami Donalda Trumpa na uvožene izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Glavni diplomat Vatikana, kardinal Pietro Parolin, je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Parolin je poudaril, da je Vatikan ta korak storil že leta 2015 in da je priznanje Palestine ključnega pomena za sožitje obeh držav v avtonomiji in varnosti, kot je dejal v izjavah za medije v Rimu.

Dve vodilni izraelski nevladni organizaciji, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, sta Izrael obtožili izvajanja genocida v Gazi na podlagi lastnih preiskav, ki so zajele več kot 20 mesecev političnih izjav, statistik in dogodkov. Medtem ko Izrael trdi, da je začel distribucijo pomoči s 120 tovornjaki in omogočil prehod prvih tovornjakov z mednarodno pomočjo preko mejnega prehoda Rafah, palestinske nevladne organizacije vztrajajo, da zračna pomoč ne bo končala lakote in zahtevajo ponovno odprtje mejnih prehodov. Medtem ko so nekateri tovornjaki s pomočjo uspeli vstopiti na območje, so zabeležili tudi smrti ljudi, ki so iskali pomoč, med izraelskimi napadi.

Kljub prizadevanjem za ponovno vzpostavitev dobave pomoči v Gazo, se humanitarna kriza poglablja. Zaprtje mejnih prehodov, kot je Rafah, ki je eno od ključnih vstopnih točk za nujno potrebno blago, in poslabšanje vremenskih razmer z močnimi vetrovi in visokimi valovi, dodatno otežujejo dostavo hrane in drugih osnovnih potrebščin v palestinsko enklavo. Ta situacija povzroča pomanjkanje in lakoto, ki ne prizadeva le civilnega prebivalstva, ampak se odraža tudi na delu vojnih dopisnikov na območju.

Po poročanju kolumbijskih medijev se je venezuelska odvetnica in disidentka María Alejandra Díaz zatekla na kolumbijsko veleposlaništvo v Caracasu, kjer je že sedem mesecev v begunstvu. Díaz zahteva izredni potni list oziroma "salvoconducto", ki bi ji omogočil varen odhod iz Venezuele. Kolumbija je prošnjo za azil odobrila, vendar naj bi venezuelski režim zavrnil izdajo omenjenega dokumenta, kar povzroča napetosti med državama. Caracas trdi, da odvetnica ni preganjana.

Ekvadorske oblasti so začele izgon več kot tisoč kolumbijskih zapornikov, ki so prestajali kazni v ekvadorskih zaporih. Minister za notranje zadeve John Reimberg je potrdil, da je tem zapornikom prepovedan vstop v Ekvador za prihodnjih 40 let, kar naj bi bil ukrep za razbremenitev prenapolnjenih zaporov. Ta poteza je naletela na ostro kritiko kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki jo je označil kot "prezir" in izrazil ogorčenje nad neprimernim ravnanjem z državljani Kolumbije. Medtem pa je nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe kritiziral vlado predsednika Petra, češ da v Kolumbiji obstaja "rodilna diktatura" in pozval k spremembam na volitvah leta 2026.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal "ne več izgovorov" glede izraelske ofenzive v Gazi, potem ko je vojska objavila "varne poti" za konvoje pomoči ZN. Kljub temu je v severno Gazo prispelo le 35 tovornjakov ZN, potem ko je bilo pet dni zadrževanih. Prvi dve skupini desetih tovornjakov sta bili pri tem napadeni. To kaže na nadaljnje ovire pri dostavi humanitarne pomoči kljub izraelskim zagotovilom.

Italija je imenovala posebnega odposlanca, Luigi Vignali, direktorja Italijanov v svetu, ki bo skrbel za primer državljanov Italije, pridržanih v Venezueli. Odločitev je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi več nerešenih primerov.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil, da je njegova stranka PSUV skupaj z zavezniki osvojila 285 od 335 razpoložljivih županij, vključno s 23 od 24 prestolnic. Kljub temu je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuele na volitvah zavrnilo Madura. Volilna udeležba je bila sicer ocenjena na 44 %. Maduro je napovedal sklic Sveta zvezne vlade z izvoljenimi župani.